Še

Danes se je dan začel tako čudovito, da z veseljem rečem še. Še takšnih začetkov dnevov. Še takšnih občutkov. Še takšnih besed.

Po že tako slabo prespani noči, ker sem prejšnji večer nehote prizadela prijateljico (na tem mestu še enkrat oprosti, res nisi bila mišljena ti osebno!), mi na vse zgodaj zjutraj v turobnem deževnem jutru zazvoni telefon. Name se vsuje plaz besed. Neprijaznih besed. Morda celo malce žaljivih besed. Poslušam. Poskušam kaj povedati. Plaz besed se nadaljuje. Moje besede so zamanj. Tvoja glava, tvoj svet, si mislim in le še pritrjujem. Nima smisla. Ko si nekdo do konca vbije v glavo, da ima prav, ga niti buldožer več ne premakne. Hmmmm, morda bi bilo vredno poskusiti s kakšnim velikim letalom, morda bi ga pa to premaknilo ... Komaj odložim, no, pravzaprav odloži moj sogovornik, ker mi nima več kaj povedati, sprovocirati pa se jaz ne pustim, ponovno zazvoni telefon.

"Kaj se dogaja? Si že slišala kakšen cirkus je?" Sem, sem, ... Brez skrbi. In se pol ure pogovarjam o prejšnjem telefonskem pogovoru. Neplodno. A vendar na nek način pomirjujoče. Odložim.

Ko zopet pridem do telefona imam neodgovorjen klic od zgoraj omenjene prijateljice. Ok, končno. Pokličem jo nazaj. Nič. Ne dvigne. Verjetno ima delo, si mislim. In kljub temu se še vedno ne počutim dobro, ker se do sedaj še nisva slišali. Imam neprijeten občutek v želodcu. Res je nisem nikakor želela prizadeti. Hudo in žal mi je.

Mine kakih nekaj minut in telefon zopet zazvoni: "Kaj se dogaja? Si že slišala kakšen cirkus je?" In ponovim vajo z drugim človekom na drugi strani linije. Izvem tudi par stvari, pri katerih se vprašam v katerem filmu sem zdaj? Je to v realnosti sploh možno? Mogoče pa še spim? Ali pa človeška zloba res nima meja?

Vrnem se k delu. Sredi tiskanja pomembnih dokumentov mi zmanjka tinte. Krasno. Kdor misli, da imam doma rezervno tinto se močno moti!

Moje čudovito jutro se je vmes že spremenilo v čudovit popoldan. In zdaj vem čemu živeti - da doživim čimveč takšnih čudovitih juter, pri katerih si lahko le zaželiš, da bi jih bilo še več. Še neprijaznih besed. Še nerazumevanja. Še odkrivanja skritih kotičkov človeške zlobe. Še nesporazumov med prijatelji. Še neprijetnih občutkov. Še življenja. Še ...