Kot vsako mesto ima tudi Ljubljana svoje berače. Tisti, ki sedijo pred trgovinami ali v parkih in prosijo za kak kovanec so pravzaprav kar prijetni. Niso vsiljivi, zlasti pa si ne zmišljujejo vsakovrstnih zgodb zakaj denar potebujejo - ve se zakaj. Ampak tisti berači, ki te ustavijo na sredi ceste, tisti pa so nadležni in njihove zgodbe so neverjetne. V okolici mojega doma je par mladih moških, vedno so isti, vendar si ne zapomnijo, da nekatere ljudi ogovorijo skoraj vsak dan in jim vsak dan natvezijo novo zgodbo. Tule le par mojih najljubših:
V čisti Ljubljanščini: "Sm pršu iz Maribora sm k zdravniku in zdej nimam za vlak nazaj. A maš par evrov?"
"Sem dobil recept, pa moram doplačat, pa sem denarnico pozabil doma. A mi date par evrov?"
"Joj, so mi dali lisice, pa nimam dovolj denarja, a mi lahko date par evrov?"
"Moram pri zdravniku doplačat za pregled, pa nimam denarja, pa moram res nujno k zdravniku, mi date par evrov?"
"A imate par evrov, ker moram prespat v Ljubljani, pa nimam denarja?"
Pa ne gre samo za malde ljudi, da ne bi mislili. Tudi starejši ljudje se spravijo nate. In zopet vedno isti. Nekaterim se je sredi obvoznice ustavil avto, ker je zmanjkalo bencina in zdaj v centru mesta iščejo dobre ljudi, ki bi jim dali za bencin. Jih na obvoznici v avtu čaka cela družina in se jim res mudi nazaj. Nekateri rabijo nujno sredi noči (ob enih zjutraj, ko ravno sparkiram avto v čudežno najdeni parking) prevoz: "Veste sem na berglah, pa ne morem domov, pa rabim prevoz, me lahko prosim peljete v Črnuče?" Gospa je sicer res imela bergle, uporabljala jih pa ni. Bile so bolj modni dodatek, ki se ga nosi v naročju, da se ljudem zasmiliš. Malo je manjkalo, da ji nisem rekla, naj poskusi v sosednji ulici, kjer je dežurna lekarna in ljudje stalno prihajajo in odhajajo in da naj bergle dejansko uporabi, če želi, da bi se ljudem zasmilila, ker je na berglah!
Pa vi, a imate par evrov, veste, sem prišla v Ljubljano v šoping, zdaj moram pa nazaj na Luno in mi je zmanjkalo denarja ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar