minevajo leta

Včeraj je zopet minilo leto in številki moje starosti se je prištela še ena enka. V letu, ki je za mano, sem doživela veliko. Na trenutke tako veliko, da sem mislila, da sploh ne bom zmogla prenesti teže vseh dogodkov. In vendar še stojim. Resda še ne tako vzravnano, kot pred vsem kar se je zgodilo, pa vendar sem na nogah in ne ležim v blatu pod nogami drugih. Solze še pritečejo, zlasti ob takih dnevih, kot je bil včerajšnji. Pa sem vendar dvignila glavo in si rekla; "Danes je tvoj dan, ne joči, rajši poglej naokoli, če so kje srake, ki so te spremljale, ko si si utirala pot na ta svet." Srak sicer nisem našla, sem pa preusmerila pozornost stran od solz. In to je bila moja mala zmaga,

Življenje gre naprej

Ne glede na stvari, ki se nam dogajajo, življenje gre naprej. Gre. Teče. Dirja. Ne vpraša nas, če rabimo pet minut premora. Pet minut samo zase, da predelamo vse kar se nam je zgodilo, globoko zajamemo sapo in gremo naprej. Ne ozira se na to. Pod noge nam meče izzive, ljudje odhajajo, stanja se spreminjajo, življenje pa preprosto gre naprej, kot da se ne bi nič spremenilo. Skušamo dohajati kolikor lahko, pa čeprav se nam včasih zdi nemogoče.

Včasih si želim, da bi lahko jaz bila življenje in bi šla naprej, neozirajoč se na vse. Samo naprej, proti boljšim in lepšim časom.