Včasih se mi zazdi, da ne razumem ničesar več. Tudi danes je tak dan, ko se sprašujem, če ima vse skupaj sploh še kakšen smisel. Zakaj se boriti za nekaj boljšega? Zakaj se boriti proti slabemu, če na koncu ostaneš sam? Če se še tistim ljudem, ki te podpirajo in stojijo za teboj ne zdi priti in izkazati svojega zaupanja in spoštovanja do tvojega truda, ko to najbolj potrebuješ? Res je, vsak se odloča po svoji vesti in nikogar ne moreš v nič prisiliti. Niti ne želim nikogar v nič prisiliti. Bi pa želela razumeti, kako je lahko nekomu tako vseeno? Vem, da ima vsak svoje prioritete. Moje prioritete so vedno bile in bodo podpora prijateljev in družine ter tistih ljudi, ki se trudijo za obče dobro in boljši jutri in šele nato pridem na vrsto jaz.
Vem, ne morejo vsi biti takšni kot sem jaz in še peščica drugih. Če bi bili, potem na svetu barabam ne bi tako dobro šlo. Ne bi bilo dopustno, da bi ljudje goljufali kjer se le da in morda bi nam bilo med dobrimi ljudmi celo dobro. Ampak tako ni in nikoli ne bo, je le utopija. Svet sestavljajo barabe, potem tisti, ki sicer trdijo, da jim ni vseeno, a tega s svojimi dejanji ne izkažejo in na samem koncu tisti, ki dobro mislijo, dobro delajo in tudi dobro nasrkajo, ker je njihov boj, boj z mlini na veter. Barabe vedno zmagajo in hote ali nehote jim pri tem pomagajo tisti, ki le govorijo in nič ne naredijo.
In če pogledam na drugo stran medalje sem pravzaprav jaz tista zlobna. Tista čarovnica, ki želi barabam uničiti njihov idealni svet. Ki želi govorečim in nedelujočim spremeniti njihov primeren svet v nekega drugačnega, tudi za njih morda boljšega, a kaj ko so spemembe nekaj strašnega in dokler jim je v redu, jih ne zanima, da bi bilo nekomu drugemu morda boljše. J, na drugi strani medalje sem hudobna kača, ki se ji kljub vsemu vsi smejijo, ker vedo, da ne bo nikoli dosegla nobene spremembe, ker so karte že zdavnaj premešane in razdeljene in igra ni poštena. Jaz igram z odprtimi kartami in brez goljufi, druga stran pa dobro ve, koliko asov iz drugih kompletov kart si je pred igro skrila v rokav in z njimi brez sramu igra. Lahko se kartam z njimi, a rezultat je tudi že v naprej znan - izgubi tisti, ki igra pošteno.
Živeli torej temu svetu, ki je kakršen je in se verjetno nikoli ne bo spremenil. Živeli barabam ter živeli govorečim in nedelujočim. In iskrene čestitke - svet je vaš! Lepo, da vam je dobro in da vedno poskrbite le zase! Pa brez skrbi, ta svet se zlepa ne bo spremenil v svet, ki bi bil dober še za koga drugega kot za barabe ter govoreče in nedelujoče. Svet se vrti okoli lastne osi in večina ljudi na njem ga posnema - vrtijo se sami okoli sebe in gledajo le na to, da je njim dobro. Tudi sama bi včasih to rada znala!
Ni komentarjev:
Objavite komentar