Včeraj sem morala ocenjevati in dodeljevati licence sedmim ljudem, za katere vem, da me žive videt ne morejo. Celo pot do dogodka sem si govorila:"Zmoreš!" Strah me je bilo, da ne bom fer. In želela in morala sem biti fer. Sicer sem taka kot oni, taka pa ne želim biti.
Ko sem ocenila prvega kandidata, sem začutila majhno zmago. Bila sem profesionalna, fer in čutila sem željo, da bo kandidat uspešen, pa naj me še tako sovraži in naj mi želi še toliko slabega.
Ko sem ocenila vse kandidate, sem bila tako ponosna nase, kot že dolgo ne. Kajti podala sem se v sršenje gnezdo in se iz njega vrnila z osebno zmago in uvidom, da znam soditi delo neodvisno od osebe, ki ga opravlja. In čisto na koncu, mi je ena kandidatka rekla, da jo je bilo strah, da bom rezala vse po vrsti in da je bila zelo vesela, ko je videla, kako fer sem bila. In to jemljem kot velik kompliment, od nekoga, ki bi me najraje utopil v žlici vode.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar