Ko po letih spet preberem kaj sem pisala, so obcutki mešani. Kaj vse se je zgodilo in dogajalo. Nekaterih dnevov se živo spominjam. Na druge nisem pomislila že leta. Ni se veliko spremenilo. Le, da si sedaj želim otroka. Ampak še vedno ne kot samohranilka, vsaj poskusiti želim ustvariti družino. Želim si vzgojiti človeka, zaradi katerega bo ta svet lepši in čutim, da sem tega sposobna. Vendar se ne želim spustiti v to brez partnerja, ki pa ga žal ni na vidiku.
Ampak ne travmiram zaradi tega. Živim svoje življenje, delam kar me veseli in upam, da mi bo v življenju dana tudi ljubezen. Do takrat pa uživam v prednostih samskega življenja in živim za vsak dan sproti. Ni mi hudega.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar